|
|
ŽličnikLesene žlice pa tudi druge pripomočke za kuhanje so včasih hranili v lesenih posodah, škatlah, ki so visele na steni poleg ognjišča. Žličnike so uporabljali zlasti v 19 stoletju. Pogosto so bili narejeni iz posameznih sestavnih delov, pritrjenih le z zatiči. Bili so izrezljani, okrašeni z vrezninami ali z naslikanimi ornamenti. |
){kind=small} |
|
|
Lesene žlice in viliceKdaj so na kmetijah začeli uporabljati žlice, ne vemo. Najstarejše znane omembe žlic na slovenskih kmetijah sodijo v 17. stoletje.Ročaj vilice predstavlja kačo, ki v gobcu drži križ. Pomivanje žlic. Včasih je vsa družina jedla iz ene sklede. Imeli so vsak svojo žlico, ki je bila lesena. Očistili so jo tako, da so jo obliznili in obrisali v prt. Žlica se je s časoma obrabila, toda vsakdo je dobro poznal svojo, kajti vsaka je bila posebej zaznamovana – po črti, širini in dolžnini in še po čem. |
){kind=small} |
|
|
Nož za rezanje mehkih živilPastirji so iz mleka izdelovali sir.
Mleku, ki se je tri do štiri dni kisalo v latvicah, posnamejo smetano.
posneto kislo mleko zlijejo v večji lonec in skuhajo sir. |
){kind=small} |
|
|
TerilnikŽelja po neznanem in pustolovski duh sta v zgodovini gnala raziskovalce k odkrivanju novih krajev. Od tam so prinašali različne dragocenosti, med drugim tudi začimbe in dišave. Te dodajamo jedem in pijačam, da bi jim izboljšali okus ali aromo. Strite si ščepec vonja in okusa daljnih dežel z vašim terilnikom |
){kind=small} |
|
|
Solnica in poprnicaSol ima v človekovem življenju že tisočletja posebno mesto. Je začimba brez katere si hrane še predstavljati ne moremo. Veliko je tudi pregovorov o neslani juhi, neslanih šalah…Še krepostni Krpan se je ubadal z njo . Pričujoča solnica izvira iz začetka 20. st. Najverjetneje so jo uporabljali v gostilni.
|
){kind=small} |
|
|
Lesen vrček |
){kind=small} |
|
|
Stružene šatuljeStružene lesene šatulje so se in se še uporabljajo za shranjevanje zdravilnih zelišč, začimb, čajev, ... |
){kind=small} |
|
|
Pisave - za ljubezen za dariloPastirji z Velike planine so krasili sir s pisavami. Oblikovali so trniče - hruškaste hlebčke sira v obliki ženskih prsi. Pisave so reliefno izrezljane paličice, s katerimi so krasili trniče. Trniče so oblikovali v parih in jih ob vrnitvi s planine podarili svojim dekletom in ženam. |
){kind=small} |
|
|
KoriščekEtno pušica (imenovali so jo korišček) je na Slovenskem sprva služila za shranjevanje maže, ki so jo uporabljali za čevlje, istočasno pa tudi za nego svoje kože. To mažo so kuhali iz govejega loja, čebeljega voska, drevesne smole in lanenega olja.Pušica je služila tudi za shranjevanje britve, mila, nakita in drugih dragocenosti. Z domiselnim načinom odpiranja je kmet preprečil, da bi njegove skrivnosti odkrili otroci. V Sloveniji so kmetje izdelovali pušice v 18. stoletju in še danes jih z nekoliko truda lahko kje najdemo. Naša replika je izdelana po originalu, ki ga hrani prebivalec majhne vasice Lom pri Tržiču. |
){kind=small} |
|
|
Lesene pušice - šatuljeZa svinčnike iz orehovega lesa. Oreh kot plod je daven simbol plodnosti,oreh
kot drevo pa simbol mogočnosti. V šatulji je izrezljan motiv kroparskega
okna.
|
){kind=small} |
|
|
Ogledalo |
){kind=small} |
|
|
Ogledalo |
){kind=small} |
|
|
Okrašeni pokončni glavnikOkrašene glavnike so nosile žene zataknjene v lase ... Veljalo je, da je morala imeti glavnik vsaka ženska, ki je nosila pečo. Glavniki pokončnh oblik imajo visok okrasen nastavek, ki izvira iz stiliziranega rastlinskega sveta. |
){kind=small} |
 |
 |
 |
